V letošnjem šolskem letu smo se ponovno vključili v projekt Medgeneracijskega branja, ki poteka pod okriljem Društva Bralna značka Slovenije. Tokrat je knjižničarka za branje izbrala odlično delo Marjane Moškrič Sanje o belem štrpedu.
22 učencev zadnjega triletja in 12 učiteljev naše šole so se na prvem bralnem srečanju družili v petek, 15. novembra. Z Bralne značke sta se jim pridružili tudi Tilka Jamnik in Manca Perko. Lep večer sta glasbeno obarvali četrtošolka Eva Brumec in osmošolka Neli Petek.
Medgeneracijsko povezovanje ob literarnih delih, ki so namenjena najstnikom in odraslim, je bilo zelo prijetno, druženje pa so učenci nato nadaljevali še na Noči branja.

Mnenja udeležencev:

Sedmošolci o knjigi: Knjiga jim je bila všeč, saj je v njej izpostavljeno tesno prijateljstvo med mladimi. Knjiga jim je bila všeč tudi zato, ker je skrivnostna. Grozno so se počutili, ko so brali spis Maje Sade  o sprejemanju drugačnosti in njeni izkušnji – ena sedmošolka je ob tem zapisala, da ji je šlo kar na jok, da se je tudi sama počutila osamljeno in da nima nikogar ob sebi … Tudi določene stvari so jim bile grozne – na primer napisi »Kdo se boji črnega moža?!« Prav tako jim je bilo grozno, da denar omogoča takšne razlike in kako grozno se obnašajo bogati mladi do revnih. Čeprav jim je bilo prav zaradi izpostavljenih razlik, knjiga za to všeč.
Zanimivo in poučno branje. Povedali pa so, da jim je knjiga v začetku bila precej nerazumljiva, »težko« jim je teklo branje (so le sedmošolci), vendar pa so na koncu zgodbo razumeli.
Mladi o medgeneracijskem branju: medgeneracijsko branje se jim zdi super, zanimivo, ker tako izvejo mnenje odraslih o knjigi, ker slišijo različna mnenja, ker se generacije med sabo povezujejo in »ustvarjajo« trenutke. In tudi več berejo. Zdi se jim odlična ideja in bi radi še sodelovali. Mogoče je medgeneracijsko branje tudi priložnost, da izničijo kakšne predsodke.

Učitelji o knjigi: Učitelje je knjiga prevzela: »Knjiga je fantastična. Velik poklon pisateljici, res je carica.«
Povedali so, da je  knjiga zanimiva tako za mlade kot za starejše bralce. Želeli bi, da bi bila razlikovanja med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo,   le plod avtoričine domišljije. Verjetno tudi naši otroci pomanjkanje čutijo tako, kot je v knjigi zapisano. Iz dnevnih novic lahko izvemo, kako se tisti, ki imajo denar lahko izognejo odgovornostim, torej knjiga le ne more biti čista domišljija. Žal. 
Knjiga je zelo realna, s precej žalostno vsebino, s temo, o kateri se da res precej razmišljati. Med drugim tudi o tem, kakšne pogoje imajo mladi za odraščanje, o socialnih razmerah – blišč in beda sodobnega časa. Knjiga te ves čas spominja, da ne smemo takoj obsojati drugih, saj ne poznamo njihove plati zgodbe.

»Svet, ki si zapira
oči, in s prstom kaže na razlike med ljudmi, to je svet, v katerem živimo.«

Učitelji o medgeneracijskem srečanju: Prijetna in zanimiva izkušnja. Prijetno je razmišljanja deliti z mladimi bralci in ugotoviti, da je svet skozi oči mladih prav tako kritičen in da ugotavljajo, da vsi potrebujemo spremembe v svetu.
Zelo so jih zanimala mnenja mlajših bralcev in kako so knjigo doživeli. Knjiga v tem primeru spet povezuje, tokrat različne generacije.

»Preživeli
smo prijeten in sproščen popoldan v družbi učencev, sodelavcev in gostij.
Zanimivo je bilo deliti mnenje o knjigi ter slišati učence, kako so oni videli
in razumeli zgodbo.«

 »Posebna bralna izkušnja, ki je združila mlade
nadobudneže in starejše razmišljujoče bralce, je pokazala, da je sodelovanje,
izmenjavanje mnenj, misli, osebnih izkušenj neprecenljivo bogastvo, ki v vsakem
bralcu pusti svoj pečat, ga obogati s posebno energijo, navduši za nadaljnje
branje in pripomore h globljemu razumevanju prebranega.«

//