Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, smo na šoli pripravili oddajo po šolskem radiu. Tako smo obeležili 170 let od smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna in 200- letnico smrti 1. slovenskega pesnika, časnikarja, prevajalca, slovničarja, pisca šolskih knjig in dohovnika Valentina Vodnika.
Šestošolka Lamija Šehić je spesnila naslednjo pesem:
KAKO SE JE NOSIL DR. FRANCE PREŠEREN
Prešeren se v življenju moderno oblačil je,
s prijatelji po ljubljanskih trgih rad sprehajal se.
Pred sprehodom je razmišljal: »Le kako naj se meščan opravi?«
zato se k svojemu delodajalcu Crobathu po nasvet odpravi.
Obleče si suknjič, telovnik, hlače in frak,
takšen gospod kot on si želi biti vsak!
Stare copate si sezuje,
lepe čevlje na noge obuje.
Cilinder si na glavo nastavi,
kakor da nastopa v kakšni predstavi.
Zlato uro še v žep pospravi
in s svojo palico se na sprehod odpravi.
Ko se je začel starati,
mu noben krojač ni mogel obleke napraviti,
saj je namesto v višino
zrasel v širino.
Devetošolka Asmira Hakiu pa je razmišljala o Sloveniji kot svoji domovini:
SLOVENIJA, MOJA DRUGA DOMOVINA
Rodila sem se v Prizrenu, na Kosovem. Ko sem imela 13 let, smo se z družino preselili v Slovenijo. Tako je Slovenija postala moj novi dom.
V Sloveniji živim 2 leti in pol. Na začetku sem imela nekaj težav z učenjem slovenščine. V šoli mi je všeč, da so pravila bolj stroga kot na Kosovem. Všeč so mi tudi ljudje, saj so me dobro sprejeli. Ker sem tukaj že nekaj časa in bom tukaj hodila tudi v srednjo šolo, Slovenija počasi postaja moja druga domovina. Vseeno pogrešam babico in dedka ter prijateljice.
Na nek način imam dve domovini: Kosovo in Slovenijo, saj se med počitnicami rada vračam na Kosovo, vedno pa rada pridem nazaj v Slovenijo.
