Jutri je praznični dan, poimenovan po našem največjem pesniku Francetu Prešernu.
8. februar je bil razglašen za slovenski kulturni praznik že leta 1945. Praznično oddajo po šolskem radiu smo zato začeli s himno, ki jo je na Prešernove verze uglasbil skladatelj Stanko Premrl, zapeli pa sta jo devetošolki Teja in Živa.

Prešeren ni bil poklicni pesnik, pesnjenje je bilo njegov velik dar. In kaj vse je mojstrsko skoval v verze in kitice? Marsikaj ljubezenskega, zgodovinskega, hudomušnega pa tudi družbeno kritičnega.

Učenci se s Prešernovo poezijo in pesmimi drugih, predvsem slovenskih pesnikov, največkrat srečamo pri pouku slovenščine. Včasih nam prav te njihove misli dajo navdih za to, da ustvarimo lastne pesmi. Tokrat vam v branje ponujamo štiri, in sicer o ljubezni, prijateljstvu in sreči.
Vse tri besede so močno zaznamovale tudi Prešernovo življenje. Navdih za najlepše ljubezenske pesmi je Prešernu dala njegova muza Primičeva Julija.
In kdo daje navdih šestošolki Anji za številna ljubezenska razmišljanja? Tega nismo izvedeli, zaupala pa nam je, da bi rada postala tako dobra pesnica, kot je bil njen daljni sorodnik.

Ne veš

Ne veš, koliko solz sem pretočila zate.
Tvoj pogled me hipnotizira.
Tvoj dotik je božanski.

Ti si moja sorodna duša.
Si ljubezen mojega življenja.

Ne veš, koliko časa sem sedela
v tišini in čakala nate.

Ne veš, koliko časa sem obžalovala
svojo odločitev. Ne veš, koliko časa sem te
sovražila, vendar ljubila – moje življenje je bilo
v tvojih rokah.

Sam

Sam, osamljen sem.
Mrzel hlad zraka mi zdaj boža kožo,
ko tebe ni.

Sam zdaj sedim v temi
in spominjam se tvojih dotikov,
ko sem čutil tvoj utrip,
kako si drhtela
in tvoja koža je bila topla.

Pogrešam tvoje žive oči,
tvoje roke na mojih –
POGREŠAM TE.

 V težkih trenutkih je še kako pomembno, da imamo pravega prijatelja. Prešeren je imel samo dva, Smoleta in Čopa.
O tem, da se moramo za prijateljstvo truditi, spoštovati medsebojni odnos in biti iskreni, je v svojih verzih zapisala osmošolka Fiona.

 Prijateljstvo

Prijateljstvo je lepo,
včasih pa na žalost tudi slepo.
Zvest moraš biti,
če si želiš prijatelje pridobiti.

Biti moraš tudi iskren,
to je pomemben prijateljski člen.
Enako moraš z vsemi ravnati
in vsi bodo želeli tvoji prijatelji postati.

Prijateljeve skrivnosti ne smeš izdati,
sklepanja prijateljstev nikoli se bati.
Pravega prijatelja hitro spoznaš,
tvoja naloga je le, da mu roko podaš.

Iz prijateljstva se lahko rodi tudi ljubezen in takrat nastane največja sreča za par. Pesnik Tone Pavček je zapisal:
Sreča ni pod palcem zaklad,
sreča je, če se delo dobro opravi
in če imaš nekoga rad.

Prešeren pa je že mnogo pred tem zapisal »da pevcu vedno sreča laže«.
O današnjem, tudi zmotnem prepričanju sreče, je razmišljal devetošolec Luka v svoji pesmi z naslovom Sreča.


Sreča

Sreča je različna pri vseh ljudeh,
za nekatere je to velik avto,
za druge le smeh.

Večini srečo predstavlja denar,
razkošne vile, v katerih se počutiš kot bog,
a vsak človek, potem ko je star,
si želi le še družbe svojih otrok.

Zdaj ni več veliko ljudi,
katerim družina sreča se zdi.

Tudi sreča ni več, kar je bila,
včasih je bilo to druženje,
zdaj pa denarnica brez dna.

Srečno življenje vsi si želimo,
zato delamo, se trudimo in se borimo.
A sreče ne moremo imeti vsi,
sreča je nekaj, kar se deli.

Zato uživajmo v majhnih stvareh
in naj nam srečo pričara čaroben nasmeh.

 Pesnik Prešeren se je šele v tujem svetu zavedal prave sreče, ki jo je doživljal v otroških letih. Tako je nastala ena najlepših pesmi o njegovem rojstnem kraju Vrba. Za nas sta jo izvedli Teja in Živa.

Želimo vam lep kulturni praznik, ki ga lahko praznujete tudi z obiskom marsikatere kulturne ustanove, ki na ta dan brezplačno odprejo svoja vrata.

IMG_1766 IMG_1770 IMG_1771 IMG_1773 IMG_1777

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

//