Z brekom do knjige

Prav prijetno je v šolskem atriju na leseni klopci posedeti pod brekom. Pod brekom?, bi se vprašal marsikdo. Ja, to cvetoče drevo, ki so nam ga pred leti podarili domači gozdarji, se imenuje brek.

Vas zanima, kako vas lahko naš šolski brek pripelje do knjižne nagrade?
Če o tem drevesu v naslednjih 10 dnevih spesnite pesem, jo prinesete v knjižnico ali pošljite knjižničarki po elektronski pošti, lahko osvojite knjigo. Najboljše 3 pesmi bomo namreč nagradili.

Kaj je brek?

Brek (Sorbus torminalis) je listopadno, srednje hitro rastoče drevo, ki zraste v višino do 25 metrov. Lubje je gladko in sive barve. Listi so temno zeleni, jeseni rumeni. Bela socvetja se pojavijo ob koncu pomladi. Plodovi so rjavo rdeče jagode, premera do 15 milimetra, ki so uporabne šele po prvi zmrzali. Velikokrat se uporabljajo za pripravo žganih pijač. Rastlina ima rada toplo in sončno lego. Dobro prenaša mestno okolje, vročino in sušo.

POVEZAVA

Pred 20. leti so v Žičah razglasili rastišče žičkega grobeljnika. Vsako leto smo se udeležili prireditve v tamkajšnjem kamnolomu, ko je je zacvetel ta endemit. Žal pa je je zaradi trenutne zdravstvene situacije letošnja slavnostna prireditev potekala virtualno. 

Naš osmošolec Matic Mezner je ob tej priložnosti spesnil čudovito pesem o žičkem grobeljniku, ki jo najdete na spodnji povezavi.

Zadnjo marčevsko soboto je potekalo Državno tekmovanje v debatiranju, ki je bilo organizirano on-line. 30 ekip in 90 tekmovalcev se je pomerilo v argumentacijskih in retoričnih veščinah. Ekipa debaterk naše šole, v sestavi Alja Kukovič, Tamaja Buh in Ema Marguč, je tudi tokrat pokazala visok nivo debaterskega znanja.

Ema Marguč je osvojila zlato priznanje in 1. mesto kot najboljša govorka, ekipno so devetošolke dosegle srebrno priznanje. Mentorica Nela Bejat Krajnc: »Pred državnim tekmovanjem so se učenke urile na nacionalnih turnirjih, kjer je naša ekipa redno zasedala 1. mesto, tekmovalke pa najvišja mesta v posamični kategoriji. Učenke so vložile nešteto ur v priprave na turnirje in državno tekmovanje. Pri tem jim je veliko pomagala naša bivša učenka, izkušena debaterka in sodnica Sara Brdnik, ki trenutno študira na Škotskem.«

Mentorica je srečna, da sta vztrajnost in vložen trud na koncu prinesli nagrado v obliki vrednega priznanja. »Ta potrditev ni prišla slučajno in ne čez noč, ampak je rezultat trdega dela učenk v zadnjih letih. Potrebnih je bilo ogromno ur raziskovanja danega  problema, iskanja literature, izmenjave mnenj, usklajevanja, potrpežljivosti, iskanja kompromisov, saj ekipa mora delovati usklajeno. Pri tem so učenke razvijale zmožnost poslušanja in  sprejemanja drugačnega mnenja, kar jim  je občasno predstavljalo precejšnji izziv.«

Alja Kukovič: »Pripravljamo se že 3 leta, tako kot ponavadi pred turnirji, smo se tudi za državno tekmovanje, intenzivno pripravljale 14 dni pred tekmovanjem. Najprej smo raziskovale temo, različne statistike, nejasnosti … Nato smo se, tudi z mentorico in Saro Brdnik, večkrat dobile prek zooma, da smo se odločile, kakšna bo naša strategija in seveda argumenti. Za tem smo napisale govore in jih izpopolnjevale. Strah nas ni  bilo, bolj je bila prisotna nervoza pred samim tekmovanjem. Upale smo na čim boljše nasprotnike in sodnike.«

Ema Marguč: »Vsi debatni turnirji so sestavljeni iz treh posameznih krogov, kjer vsaka ekipa vsaj enkrat debatira kot propozicija (se strinja z debatno trditvijo) ali opozicija (se ne strinja z debatno trditvijo). Za prva dva kroga je debatna trditev navadno napovedana v naprej. Debatna trditev za državni turnir je bila: e-športi (tekmovanja v igranju video iger) bi morali biti vključeni v Olimpijske igre. Tretji debatni krog je imenovan impromtni krog, kjer debaterji debatno trditev dobimo na turnirju in imamo eno uro časa za pripravo argumentov. Debatna trditev za impromtni krog se je glasila: otroške pravljice ne bi smele imeti samo srečnih koncev. Po koncu tretjega debatnega kroga ostane še finalni debatni krog, kjer se za prvo mesto pomerita dve najboljši ekipi. Udeležba je vedno poučna izkušnja, saj se ti vsakič malo bolj razširi pogled na svet in začneš razmišljati o stvareh, za katere prej sploh nisi vedel. Poleg tega slišiš veliko raznolikih mnenj ter spoznavaš prijatelje z istimi oziroma drugačnimi mišljenji.«

Tamaja Buh: »Pridobitev srebrnega priznanja nam pomeni zelo veliko. Naš trud je poplačan. Je pa tudi korak bliže k uresničitvi še enega cilja, pridobitvi Zoisove štipendije. Korak, ki nam bo odprl še mnogo vrat. Občutki so zelo dobri. Po celoletnem trdem delu, zmagah na debatnih turnirjih, raziskovanju ter pridobivanju novih znanj, je lepo imeti končni dokaz, da nam je uspelo.«