Pri pouku gospodinjstva smo v 6. razredu spoznavali noja in jedi iz nojevega mesa.
Izvedeli smo:
– noji so prvotno naseljevali JZ Azijo, Arabski polotok in Afriko, danes pa prosto živijo le še v osrednji in delu južne Afrike,
– je zelo prilagodljiv na podnebne razmere (od -30 do +40⁰C),
– njegovo naravno okolje je travnik (savana),
– je največji ptič, ki ne leti – zato sodi med tekače (ali strokovno ratite)
– pri teku lahko doseže hitrost 70 km/h,
– razpon kril je do 3 metre,
– krila uporablja za ravnotežje pri teku,
– v nasprotju z večino ptic, ki imajo razvite 3 ali štiri prste na nogah, ima noji razvita le dva,
– ima dolg vrat in zelo dober vid, kot periskop, da vidi daleč naokoli in se lahko pravočasno umakne, kadar zazna nevarnost,
– v višino zraste do 2,5 metra,
– tehta do 100 kg,
– je družabna ptica in živi v jati
– samec je črno bele barve, noge ima rdeče, samica je sive barve,
– mladiči nekaterih ptic, tudi noja, se imenujejo kebčki in so zelo radovedni,
– odraslo starost doseže samička po dveh letih, samček pa po treh letih,
– samica, ki jo imenujemo tudi nojica, lahko izvali od 20 do 40 jajc.
– Mit, da noj porine glavo v pesek pred nevarnostjo ne drži, ker potem nebi mogel dihati.
– Iz nojevega mesa lahko skuhamo juho, ragu, obaro, golaž.
– Mi smo poskusili nojev ragu z makarončki.
Kljub temu, da smo na začetku imeli malo predsodkov ali bi poskusili nojev ragu, ki nam ga je pripravila gospa Barbara iz farme Modri vrat, smo po okušanju ugotovili, da ima okus podoben kot govedina in smo vse pojedli.
Izrazili smo željo, da bi bilo lahko kdaj nojevo meso tudi na jedilniku.
Mojca Tomažič Capello, Petra Nemec in Barbara Tomše
